Tako kot vsak dan, sem tudi tisti večer šla k sveti maši in tam srečala mojo nekdanjo sošolko. Pozdravili sva se, nato pa mi je začela pripovedovati o Mariji iz Schönstatta ter me vprašala ali bi jo želela za nekaj dni sprejeti v svoj dom. Brez obotavljanja sem takoj privolila. Še isti večer smo jo šli iskat, da bi jo imela to noč že v mojem domu. Ko smo se z avtom peljali domov, sem podobo ves čas stiskala na prsih. Občutila sem neverjetno srečo. Pri tem pa sem se spraševala sama pri sebi: „Kako sem lahko jaz, ki sem bila 30 let neverna, dobila tebe Marija in Te zdaj držim v naročju.ˮ

V tistem času me je zaradi udarca ob stol, že en mesec bolel mezinec na levi nogi. Bil je otečen, moder in zelo boleč, zato nisem mogla obuti nobenega zaprtega čevlja. Prijateljica mi je rekla naj grem k zdravniku, pa sem se kar obotavljala. Naslednje jutro, ko je bila Marija že pri meni, sem vstala se obula nove športne copate, da grem k prijateljici. Ob tem se sploh nisem spomnila, da me je prst na nogi še do včeraj zelo bolel in da športnih copatov sploh nebi mogla obuti.

Ko sem prišla k njej, sem ji pokazala nove športne copate katere nisem že toliko časa nosila. Prijateljica se je zelo začudila: „Kako pa si jih sploh lahko obula, ko te pa prst tako boli?ˮ Šele tedaj sem spoznala, da mi je Marija čudežno ozdravila prst. Takoj sem se sezula športnih copatov in nogavic. Modrice ni bilo več, otekline tudi ne in tudi bolečine nisem imela nobene. Sedaj vsakič, ko pride Marija v moj dom, stisnem podobo Marije Romarice k sebi in se ji zahvalim za njeno posredovanje pri ozdravitvi moje noge.