Jezus je svojim učencem dejal, … jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! … Lk 11,9 S temi besedami nas je Jezus vzpodbudil, naj izražamo svoje želje nebeškemu Očetu. Tudi Jezus se je preden je storil kakšen čudež v Svetem Duhu obrnil Nanj. Tradicija Cerkve nas uči, da naj Boga Očeta poprosimo za naše potrebe po ljudeh, ki so umrli v sluhu svetosti in za katere smo prepričani, da so že pri Bogu. Ti so poleg device Marije, svetega Jožefa, apostolov, mučencev, svetih mož in žena, skupaj z Jezusom pred Očetovim prestolom, naši najboljši priprošnjiki. Nekatere je Cerkev za svete že razglasila, drugi še čakajo na „potrdilo o svetosti”.
Pater Kentenich je bil tak človek. Neki duhovnik iz Poljske je o njemu dejal: „Njegove besede so nam dajale moč… Dojeli smo, da smo orodje v Božjih rokah in pridruženi Kristusovemu trpljenju. Naše trpljenje, ki ga prenašamo iz ljubezni, pomaga drugim in obogati svet… Če pater Kentenich ni v nebesih, potem tja ne bo prišel nihče od nas.”
Patra Kentenicha Cerkev še ni razglasila za svetnika. Verujemo, da se bo to kmalu zgodilo. K temu lahko pripomore tudi naše pričevanje o uslišanju na njegovo priprošnjo. Devet dni zapored v molitvi prosimo patra Kentenicha, naj nam izprosi željenih milosti po eni od priloženih Devetdnevnic njemu v čast. Ob tem spremljamo njegovo življenje v povezanosti z Božjo Materjo Marijo. Dnevno mu darujmo vsaj nekaj žrtev ali odpovedi. S tem namenom se udeležimo tudi svete maše in verujmo, da bomo želi, če ne opešamo. Gal 6,9