Pred enim letom in pol mi je sestra Marija povedala o Mariji Romarici. V začetku sem bila bilj skeptična in nisem bila preveč navdušena, dokler sestra Marija ni prišla skupaj z gospo Stanko Porok k meni domov. Prinesli sta tudi Marijo Romarico. Dejala sem, da sem v dvomih ali bom lahko dobila dovolj družin za en krog prejemnikov. Rekla sem še, da bom v primeru, če jih ne bom mogla dobiti dovolj, podobo vrnila. Šla sem pogledat tudi na internet in ugotovila, da Marija v obliki romarskega svetišča zares potuje po vsem svetu. Bilo me je skoraj sram, saj smo v Sloveniji skoraj zadnji iz družine Evropskih narodov, ki smo jo sprejeli na svoje domove. Res je tudi, da je Marija Romarica prišla v Slovenijo že več kot pred tridesetimi leti, vendar se ni razširila po župnijah.

Potem je proti mojim pričakovanjem začela Marija romati po družinah. Iz naše vasi je romala tudi po drugih vaseh in kmalu smo dobili še tri podobe. To se je zgodilo, ne da bi imela jaz kaj zaslug, ker se je Marija sama izbirala družine. Nekateri so me opozarjali, da ne sme iti v druge vasi, vendar jaz sem to prepustila Mariji. Poudariti pa moram, da sem se samo čudila, kako se je odvijalo. Bili so tudi posamezniki, ki niso hoteli sprejeti Marije ali pa so jo sprejeli le enkrat. Spoznala sem, da je potrebno veliko zaupanje.

Pred dobrim letom mi je sestra Marija prinesla brošuro o Schönstattu v Sloveniji. Kljub temu, da nisem mogla sedeti, ker sem bila operirana, sem se odločila, da to prepišem na računalnik, ker je bilo tipkano na pisalni stroj in se je zelo težko bralo. Mislila sem, da bom prepisala le toliko teksta kolikor časa bom mogla sedeti. Vendar sem se tako vživela v tekst, da sem ga spisala do konca. Šele potem sem opazila, da sem sedela več časa, kot sem v tistem stanju mislila, da lahko sedim. Od takrat se mi je začelo zdravstveno stanje izboljševati. Opazila sem, da je Marija Romarica priromala tudi v take družine, ki so oddaljene od Cerkve in mislim, da jih bo Marija Romarica povabila zopet nazaj.