ZGODOVINA SCHÖNSTATTA NA SLOVENSKEM
Kakor že vemo, je ustanovni dan schönstattskega gibanja 18. oktober 1914. Takrat je pater Jožef Kentenich v kraju Schönstatt blizu mesta Koblenza ob Renu govoril dijakom kongreganistom, to je članom Marijine družbe, da ima Bog vedno z mladino svoje načrte. Dobesedno je dejal:
»Večkrat sem se že vprašal, ali bi ne bilo mogoče, da bi naša kongregacijska kapela postala hkrati tudi naš Tabor, kjer bi se razodel Marijin sijaj.«
Takrat je v Evropi divjala prva svetovna vojna. Po njej je Nemčija doživljala hudo gospodarsko krizo. Leta 1933 je tam prišel na oblast Adolf Hitler, ki se je razglasil za ‘Führerja’, kar pomeni Voditelj. Dejansko pa je postal in bil diktator z neomejeno oblastjo. Leta 1939 se je začela druga svetovna vojna, ki je trajala šest let, do maja 1945. V času med obema vojnama se je Schönstattsko gibanje razvijalo predvsem v Nemčiji, Po zadnji vojni pa se je začelo širiti po vsem svetu. Takrat je prišlo tudi v Sloveniji.
Za to ima posebne zasluge dr. Jože Premrov, duhovnik, profesor verouka na srednjih šolah v Ljubljani, doma iz Martinjaka, župnija Cerknica. On je večkrat obiskoval naše izseljence v Nemčiji, zlasti rudarje v Porurju, in se tam seznanil s Schönstattskim gibanjem ter ga prenesel v Slovenijo. V Schönstattu obhajajo vsakega 18. v mesecu molitvene ure, pri katerih se obnavlja posebna povezava, posvetitev Božji materi. Pri tem izdajajo posebno mesečno glasilo, imenovano ‘Pismo zaveze’, da bi se Molitven ura čim lepše oblikovala. G. Jože Premrov je poskrbel, da je to Pismo začelo izhajati (v skrajšani obliki) tudi v slovenščini pod naslovom KLIC MATERE BOŽJE IZ SCHOENSTATTA.
V Sloveniji je Schönstatt bolj zaživel po 2. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru, ki se je končal decembra leta 1965. Zanimivo, tedaj je začela tudi komunistična oblast v Sloveniji popuščati in Cerkev je lahko začela bolj svobodno izdajati verski tisk. Tako so lahko izšle tudi v slovenščini prve knjižice o schönstattski duhovnosti, na primer Schönstat – predstavitev in zgodovina tega gibanja, Oklenimo se Marije, Pojdimo k patru Kentenichu, Mladina na poti k Bogu, Mučenec zvestobe svoji vesti (p. Franz Reinisch). V rokopisu pa je še ostala znana knjiga ‘Rekli so mu oče’ in tudi življenjepis Barbare Kast.
Leta 1967 je prišel za župnika v ljubljansko stolnico msgr. Anton Smerkolj. On se je kmalu ogrel za Schönstatt. Začel je v stolnici obhajati pobožnost 18. v mesecu. Ko so se bolj odprle jugoslovanske državne meje, je večkrat organiziral romanja v Schönstatt. Umrl je leta 1986, za njim je postal stolni župnik prelat Vinko Vegelj. Tudi pod njim so se nadaljevala :romanja v Schönstatt in pobožnost vsakega 18. v mesecu. Omeniti je še treba, da je ob stoletnici rojstva patra Kentenicha leta 1985 papež Janez Pavel II. sprejel v avdienco več tisoč Schönstattskih romarjev iz vsega sveta, med njim je bilo tudi okoli 50 Slovencev. V naslednjih letih so naši romarji obiskali Schönstattski skupnosti na Dunaju in v Münchnu. Ko so bili na Bavarskem, so obiskali tudi taborišče Dachau, kjer je več let trpel tudi pater Kentenich.
Listič KLIC MATERE BOŽJE IZ SCHOENSTATTA je izhajal 27 let, do leta 2010. V tem času so bila obdobja, ko je bilo število Schönstattske družine v Sloveniji včasih veliko, drugič spet manjše. Sedaj se je število precej skrčilo. Poleg tega se je sedanjemu načinu molitve in družinske povezanosti pridružil še nov način češčenja schönstattske Božje matere pod imenom BOŽJA MATI ROMARICA, o katerem je bilo govora tudi v Sporočilih slovenskih škofij v letu 2009. Bog daj, da bi se ta način češčenja v Sloveniji čim bolj razširil.
dr. Ivan Merlak,
na drugem letnem srečanju 30.10.2011, prebral g. Vinko Vegelj