Bližal se je konec leta 2012, saj je bilo že po Božiču. Na pripravljalnem sestanku odbora za 3. letno srečanje, ki je bilo potem 17. marca 2013, je bila izpostavljena potreba po stalnem izobraževanju in ozaveščanju o pomenu in bistvu Schönstattskega gibanja.

Vsi, ki smo takrat sestavljali odbor Marije Romarice iz Schönstatta, smo imeli težave spregovoriti nekaj besed na to temo. Naše tradicionalno vedenje o Mariji ni bilo dovolj, da bi sogovorniku pojasnili v čem je novost, oziroma poudarek pri Schönstattski duhovnosti.

Dogovorilo smo se, da začnemo z januarjem 2013, mesečno izdajati list Pismo Zaveze. Kmalu smo začeli odkrivati nove, doslej neznane bisere te Marijanske duhovnosti. Pri Schönstattskem gibanju nas je navdušila predvsem njena preprostost. Ta temelji na odločitvi posameznika, da svoje življenje popolnoma izroči v roke Mariji. V zameno, poslej Marija skrbi za sklenitelja Zaveze ljubezni, kakor je z vidika večnosti zanj najbolje. Po Marijinem vzajemnem delovanju, njej izročen kristjan, postopoma postaja „novi človek”, kar je tudi cilj Schönstattske duhovnosti.

Pater Kentenich je to svojo obljubo izročitve in darovanja svojega življenja, zvesto izpolnjeval od 9. leta naprej. Predvsem z darovanjem drobnih, pa tudi velikih skritih žrtev. Od 18.10.1918 lahko govorimo tudi o Zakladu milosti, v katerega so izročali svoje žrtve. S tem Zakladom milosti razpolaga Božja Mati. Ona darovane žrtve, spremeni v darove milosti, ki jih podeli komur hoče.

Pater Kentenich je idejo za to dobil v SP priliki o spremenjenju vode v vino v Kani Galilejski. Svoj prvi čudež za katerega se zdi kot, da ni bil v Božjem načrtu je Jezus storil prav na pobudo svoje Matere Marije. To svojo vizijo vzajemnega sodelovanja je pater Kentenich predložil mladim študentom dne 18.10.1914, kot svojo „tiho najljubšo idejo”.

Sklenitve 1. Zaveze ljubezni 18.X.1914, so sledile cele generacije ljudi po vsem svetu. Sledili so mu možje, žene, otroci, dekleta, fantje, cele družine, bolniki, duhovniki, redovniki, akademiki, … Minilo je že stoletje molitev, dela, temeljitega premišljevanja, žrtev, trpljenja in odpovedi. Vse iz ljubezni do Marije. Ta duhovnost, ki je zelo katoliška, ima blagoslov in priporočilo papeža Pavla VI. in vseh njegovih naslednikov.
Verjamemo, da je posegel Najvišji, da je v takratno hladno in pretirano strogo družbeno okolje na začetka 20. stoletja, ki se je odražalo tudi v Cerkvi, stopila Marijina noga in odprla vrata novim Binkoštim. Tudi prva Cerkev v Jeruzalemu, se je ob prihodu Svetega Duha na Binkošti, zbirala prav ob Jezusovi Materi Mariji.